KAJ VZETI S SEBOJ?
Ne potrebuješ veliko. 7kg je tehtal najin nahrbtnik. Spalke, pohodni čevlji in teniski, dvojne pohodne hlače, 3 kratke majice, dolgi rokavi in nepremočljiv goratex pa kapa in šiltkapa, tanke rokavice, bufko, sončna očala, ščitniki za kolena, bidon za vodo in pohodne palice. Eno tanko treking brisačo, 3 pare nogavic, 4 spodnje hlače, sončno kremo (dobro), nekaj tablet (klorove tablete za vodo, tablete za višinsko bolezen – kupiš v Kathmanduju, lekadol pa kaj za drisko), fotoapart, denar. Pa še kakšno zobno ščetko in deodorant, če si fejst lačen pa še nekaj snikersov v žep. In to je to. Ready za mesečni treking.

OPREMA:

V Nepalu (Kathmanduju, Pokari, Lukl, Namche bazarjui in Managu) lahko kupiš poceni a feak opremo. Goratex, windstoperji, majce, pohodne hlače, nogavice, rokavice, bidoni, pohodne palice, bandažni traki, pokrivala,… so načeloma ok in služijo svojemu namenu. Pohodne čevlje je pametno prinesti s sabo. Prodajajo zelo slabo kvaliteto čevljev, ki so nama držali cca. 10 dni.

.
VODA:
Vodo si lahko točiš sproti. Skoraj v vsaki vasici, ob vsakem potoku. Klorove tablete in vrela voda niso vedno stoodstotno primerna. Še posebno se je to pokazalo pri višjih vzponih (nad 4500m), zato močno priporočava flaško z UV sterilizatorjem vode (UVC palčka).

.
PRENOČIŠČA IN HRANA:
Na trekingu okoli Annapurne se vasice pojavljajo na vsako uro ali dve hoda. V okolici Mt. Everest NP pa redkeje. V vseh vasicah imajo zelo lepe sobice v katerih lahko prenočiš zastonj, če tam tudi ješ – večerjo in zajtrk. V nižjih predelih imajo tudi majhne trgovine z osnovnimi stvarmi in wifi-jem. Tuši so ponavadi s hladno vodo. V višjih predelih Mt. Everest NP nimajo možnosti tuširanja, v nižjih predelih lahko dobiš vedro s toplo vodo proti doplačilu. Imajo široko ponudbo hrane. Testenine, riž, krompir, palačinke, jabolčne pite, tibetanski kruh, omlete in jabolčne pite. Za tiste, ki potrebujejo veliko, se najbolj splača naročit DAL BATH (350 – 500 npr). Dobiš riž, zelenjavo, omake in še kakšno presenečenje in lahko ješ do onemoglosti, krožnik pa ti sproti polnijo. Imajo super čaj z naravno meto, ingverjem in limono. Če piješ ogromno čaja, se splača s sabo prinesti čajne vrečke in potem v hišah prosiš za vrelo vodo. Obroki stanejo od 250-500NPR, čaj 50 – 100NPR, če plačaš kdaj tudi za sobo, se te cene vrtijo od 100-300NPR. Flaše si lahko napolniš z vodo v skoraj vseh vasicah. Na najvišjih predelih ne pričakuj interneta, doplačati je potrebno tudi polnjenje baterij (100NPR), cene hrane in vode pa so nekoliko višje (1l vode 200NPR).

.
VIŠINA, AKLIMATIZACIJA IN VIŠINSKA BOLEZEN
Pravijo, da se moraš za dobro aklimatizacijo postopno in počasi dvigovati in ko si enkrat na 3000m ali višje, si za spanje izberi posteljo vsaj 500m nižje kot si bil tisti dan. Poleg tega moraš več piti.Če te začne boleti glava, pa je pametno, da se za kakšen dan prestaviš nižje. Dobra preventiva so tudi tablete proti višinski bolezni, ki jih vzameš dan pred vzponom (nad 3500m). Kupiti jih je mogoče v Kathmanduju, Pokari, Lukli, Namche bazarju in v Manangu (Anapurna circle). Najpogostejši začetni znaki višinske bolezni so: glavobol, mravljinci na prstih in okoli ust, pogosto uriniranje, slabost, vrtoglavica. Na srečo z višinsko boleznijo nisva imela kakšnih težav. Prvič sva se na 5000m povzpela šele deveti dan hoje. Pred tem pa sva si na 3500m vzela dan počitka za aklimatizacijo. Telo se je navadilo in se prilagodilo tej spremembi zraka. Tu pa tam sva občutila nemoteč rahel glavobol in mravljince v prstih ter okoli ust.
Na višini 4000m ali višje, se vode ne da dobro prekuhati. Lahko jo pogreješ do vročega ampak ne zavre in tako ne ubije vseh lokalnih bakterij, ki se skrivajo v njej. Tudi klorove tablete na tej višini ne delujejo več tako dobro. Priporočava nakup flaške z ultravijolično palčko.

.
VREME
V Nepal sva prišla začetek maja za mesec in pol. To je pomenilo konec sušnega obdobja, začetek deževnega. V Katmanduju je bilo vreme soparno, tu pa tam kakšni nalivi. Na trekingu po Annapurni sva imela lepa jutra, vetrovne popoldneve. Nekajkrat sva hodila po dežju oz. v nalivu, višje je dvakrat tudi snežilo. Treking po Mt. Everest NP je bil bolj deževen. Prve dni je ulivalo kot iz škafa, tu pa tam je za kratek čas posijal sonček, potem pa spet dež. Višje se je vreme nekoliko umirilo. Imela sva ponavadi čudovita jutra (med 6h in 9h zjutraj), kasneje je bilo zelo megleno. Vreme je bilo izredno nestabilno in nepredvidljivo. Ljudje, ki so bili tam teden pred nama, niso videli Everesta, midva sva ga videla iz vseh razglednih točk. Ampak sva imela čas in če ni bilo tisto jutro, ko sva prilezla na vrh lepo, sva pač še enkrat poskusila naslednji dan. Pozitivna plat nizkih sezon je, da se po gorovjih sprehajaš sam, prenočišča so prazna, cene so nižje.

.
KAKO CENEJE PO NEPALU?
Zagotovo je dobra ideja, če potuješ v nizki sezoni. To pomeni v času deževne dobe, še bolje pa tik pred ali tik po deževni dobi. Potuj z lokalnim trasportom in jej v lokalnih malih restavracijah. Na treking sva odšla sama. Za vodiča in šerpe se nisva odločila, ker nočeva biti omejena s časom in načrti. S pomočjo zemljevida in domačinov enostavno najdeš pravo pot. Je pa to čista odločitev posameznika.
http://www.grahamwilliams.net/trekking-practicalities.html

Leave a Reply

Your email address will not be published.