Naberi si mangote, ki so pravkar padli z drevesa, užij papajo, ki je bila to jutro utrgana z drevesa ali pa pojdi do gospoda, ki je ravnokar priplezal s palme s šopom kokosov…

Točno to potrebujeva po smučarski sezoni na Japonskem. Sveže, zdravo in vedno najboljšega okusa.

Pred nama se razteza bela mivka, ki naju vsakič znova prepriča, da se ustaviva in povadiva novo akro držo, potem pa se vrževa v morje, ki je tako turkizno, modro in zeleno, da se oči še do danes niso navadile teh barv.

Ob takšnem življenju lahko dava samo še MOŽGANE NA OFF IN DIVJEGA PSA NA STRAŽO. J

Edina skrb so kokosi, ki nenehno padajo na tla..

NAJIN DAN NA ANDAMANSKIH OTOKIH

Vstajava ob 04.30, da potelovadiva in pozdraviva sonce, ki vzhaja ravno na najini plaži. Do takrat, da zaključiva z najino jutranjo akrobatiko, voda naraste dovolj, da lahko za dobro jutro še odplavava v morju. Sledi zajtrk, ki ga sestavlja sveže sadje s kokosom, včasih pa obiščeva tistega gospoda, ki naredi najboljše chapatije z indijskimi omakami in seveda z milkchai-jem.

Čas je za kratek potep po otoku, kakšno snorkljanje in učenje španščine.

V popoldanskem času je plaža v senci in imava tako popolno priložnost, da se pod palmo pohecava z akro jogo. Pa še malo španščine, igranja z divjimi psi, ki so super prijazni in plavanja.. in že je tu večer in čas za sprehod do tržnice, novega kokosa, domačega jogurta, odlične zelenjave, svežega juica in včasih kakšne ribice.

ZAKAJ SO ANDAMANI ŠE VEDNO EKO IN PRIJAZNI

Ker je glavno poslanstvo ljudi, da urejajo vrtove, na katerih raste vso možno tropsko sadje in veliko zelenjave. Imajo krave, ki preživijo cele dneve na zelenih poljanah, iz mleka pa delajo tudi odličen jogurt. Ko se ribiči odpravijo na ribolov, se zadovoljijo z ribo ali dvema. Tudi na tržnici vidiš le kakšnih 6 rib. Večina ljudi se prevaža s kolesi ali hodijo peš. Živijo v skromnih hiškah in so polni ljubezni in hvaležnosti.

Lepo nama je.