V Nepal so naju poklicale gore. Gore, ki predstavljajo najvišje vrhove sveta. Osemtisočaki, ki na svojih vrhovih združujejo Nepal in Tibet in čudovita narava, v kateri prebivata budizem in čista energija.

.

33 DNI OKOLI ANNAPURNE IN EVERESTA

.

Triintrideset dni sva se pošteno potila po gorovjih Annapurne in se od daleč spogledovala z Mt. Everestom. Prehodila sva cca. 650km, osvojila osem pettisočakov in videla pet osemtisočakov.

.
Narava se počasi prebuja. Zunaj je še temno, ko si midva že pospravljava spalko v nahrbtnik, iz kuhinje pa že diši porič ali tisti še boljši tibetanski kruh z jajčkom. Domačini se z dišavami sprehajajo okoli svojih hiš in mrmrajo budistične molitve. Čez kolena si potegneva ščitnike, vzameva pohodne palice (zrabljena kolena) in se v tem čudovitem umirjenem jutru podava na pot. Nov dan, novi vzponi, nova spoznanja o višinski bolezni.

.
Pomembno je, da imaš lahek nahrbtnik. S seboj sva nosila kakšnih 7kg. Nisva nepalske Šerpe, ki na svojih ramenih prenašajo 80kg težek tovor, kolena pa imajo debela za rokometno žogo. Tudi nisva kot nepalski pastirji s čredo konj ali jakov, na katere navesijo vse kar je potrebno prinesti v gore – hrano, vodo, les, kamenje. Srečevala sva jih vsak dan. Hodili so v dežju in v blatu, po strmih kamnitih poteh in čez dolge viseče mostove. Vsakih nekaj metrov so se ustavljali in lovili sapo. Tudi oni se niso rodili močni, le rodili so se v svet, kjer ni cest in prevoznih sredstev, kjer se ti ob neskončnem miru in lepoti naježi koža.

.
Vasice so kamnite, v nižjih predelih lesene. Pojavljajo se na vsakih nekaj ur hoje. Če želiš lahko v njih prespiš, ješ ali spiješ kakšen čaj. Čaji so čudoviti. Dobiš točno to, kar si zaželiš. Obožujeva metin čaj. Kozarec vrele vode v kateri je namočen šopek sveže mete. Ali pa čaj s svežim ingverjem in limono. Čudovito diši in dobro te pogreje. Domačini najraje pijejo črni čaj z bivolskim mlekom. Tudi ta je izvrsten. Vse hiše so okrašene z barvnimi molitvenimi zastavicami. Na stenah imajo obešene zapise velikih budističnih učiteljev. Negujejo stare templje in gradijo nove. Vsako jutro in večer pa se v koloni sprehodijo mimo molitvenih zvonov in z vrtenjem pošiljajo v svet ljubezen in mir.
Še danes se tam rojevajo otroci, tekajo psi in pasejo konji. Na višini 5000m, kjer je v zraku le še 50% kisika v primerjavi z gostoto tistega, ki ga vdihavamo na višini morske gladine, se ti otroci z zariplimi rdečimi lički priklanjajo v pozdrav in od daleč kličejo “Namaste”.

.
Baje malo driske in bruhanja ne škodi.
Najin korak se je upočasnil, dihava globlje kot ponavadi. Počitki se vrstijo na nekaj metrov. Voda na tej višini ne zavre, klorove tablete pa izgubijo svojo magično moč. Moje telo se ne spoprijatelji z vsemi lokalnimi bakterijami, zato me začne preganjati driska, tu in tam pa tudi bruhanje. Malo driske in bruhanja ne škodi. Z njo sem se bojevala 28 dni, s svojim prebavnim sistemom pa še kakšen mesec ali dva za tem. V tem mešanem agregatnem stanju, sva prečkala nekaj težkih prelazev in se povzpela na tiste vrhove od koder sva se lahko klanjala v pozdrav najvišjemu vrhu sveta, Mt. Everestu. Na višini 5000m in višje. Korak za korakom, počitek in čepenje za skalo. To je bil najin ritem v teh dneh. Poleg tega pa še malo višinske bolezni. Kazala se je le v rahlih znakih – majhen glavobol, pogosto uriniranje in rahli mravljinci na prstih. Nekaj kar bi si vsak želel občutiti. Ampak adrenalin in pogled pred tabo naredita svoje. Zato pozabi na drisko, spakiraj nahrbtnik in se podaj na pot. 🙂

.
KATMANDU
Katmandu je glavno mesto Nepala in super postojanka za vse, ki se na treking odpravljajo. V njegovem turističnem predelu Thamel, se vrstijo pohodniške trgovince, restavracije in prenočišča. Na stotine jih je. Na stotine tistih, ki prodajajo pohodne čevlje in nahrbtnike, windstoperje in goratex jakne in vse ostale drobnarije kot so bidoni, rokavice, ščitniki za kolena in pohodne palice. Vsak pohodnik se lahko opremi od glave do pet za nizko ceno. Oprema ni originalna, je pa dovolj kvalitetna in uporabna.
Če imaš kakšen dan več, se lahko sprehodiš na drugi konec mesta, v Basanthapur, kjer zaživi lokalni svet, s tržnicami in templji in če imaš srečo se ti bo pred očmi pokazala tudi živa boginja. Nama se je, za Dejanov rojstni dan, ki je bil tudi dan najinega odhoda proti Novi Zelandiji. Čisto za hec sva se ustavila v templju, kjer živi živa boginja, in skupaj z ostalimi z odprtimi usti zrla v prazen balkon. In čez kakšno minutko je prišla. Majhna deklica s čigumijem v ustih, ki ni ravno vedela kaj bi počela, se je pa videlo, da je že dodobra naveličana svojega kazanja naokoli. Ljudje so se ji klanjali in molili, midva sva se v tem valu klanjala z njimi. Deklica je še naprej žvečila čigumi in ko ji je fant na desni strani pokimal, je vstala in odšla.

.

PASHUPATINATH – sveto mesto in sežiganje mrtvih
Kakšnih 20 minut vožnje iz Katmanduja leži sveto mestece Pashupatinath. Mesto ki je natrpano s templji in skozi katerega teče majhna umazana reka ob kateri požigajo mrtve. Sedela sva na obrežju reke in se v tišini umaknila vsak vase. Nasproti naju požigajo trupla, žene kričijo in jokajo, druge na truplo polagajo cvetje. Na levi strani možje v belem spoštljivo umivajo stopala naslednjega preminulega človeka in ga zavijajo v bele rjuhe. Na drugi strani je majhen ogenj, iz njega moli le še delček nog. Domačini pometajo ostanke v reko, drugi iz reke pobirajo večje kose lesa, ki niso pregoreli, zraven se po reki sprehajajo in napajajo krave in ker je ta reka ne glede na vso umazanijo le sveta reka, je tam tudi polno tistih, ki se slečejo do spodnjih hlač in se v njej umivajo. Zanimive vonjave še bolj zanimivi občutki. Mešanica tistih, ko se skušaš prepričati, da si se samo znašel v enem izmed njihovih vsakdanov pa do tistih, ko ti za vrat trka slaba vest, da v tako pomembni procesiji tam sediš kot tujec ali še slabše – gledalec.

.
POKARA
Pokara je lepa postojanka po trekingu ali med dvema trekingoma. Ima čudovito veliko jezero z majhnim otokom, na katerem je tempelj. Tukaj imajo tudi pohodniške trgovine, dobre restavracije in veliko paleto prenočišč. Ker pa je aktiven počitek vedno boljši od pasivnega, sva jezero najprej prekolesarila potem pa še prevesljala. Priporočava oboje.

.
Če te v zadnjem mezincu na nogi mika, da bi se podal na podobno dogodivščino in te zanima še kaj več, si lahko v nadaljevanju prebereš najino pot podrobneje.

.

ANNAPURNA TREK, 10.5. – 21.5.2014
Treking po Annapurni je čudovit in ni preveč zahteven. Dnevni napor si lahko prilagodiš glede na počutje. Vasice se pojavljajo na vsako uro ali dve hoda. Tudi ceste so že speljane vse tja do Mananga (3500m), ki je priporočljiva vasica za počitek in aklimatizacijo. Do te točke so vse vasice opremljene z wifi-jem in tuši. Hrana še vedno ugodna (200 – 350NPR). Najlepša pot je od Upper Pisanga do Mananga. Od tukaj naprej postane treking bolj zahteven, več previdnosti pa je potrebno polagati tudi na vreme. Tudi tuš in wifi nisa več na dosegu, hrana in voda pa se podražita (Thorong Pedi BC 1l vode – 200NPR, riž – 350NPR). Če niste preveč omejeni s časom, se zagotovo morate podati od Mananga do Tilicho jezera in prehoditi prelaz Thorong Pedi, ker je pot preprosto čudovita. Ampak še enkrat, previdno z vremenskimi razmerami.

.
Dovoljenja:
Za Annapurna Circle trek potrebuješ dve dovoljenji, ki si jih urediš v Katmanduju (Permition turist office), Besi Saharju ali Pokari. Potrebuješ denar (4000NPR), pasuš in dve sliki. Uredijo v cirka eni uri.

.
Pot po dnevih:
1. Besi Sahar – Bahundanda (čudovita vasica z naravnim hot springom)
2. Tal
3. Koto – 2700m
4. Tanchowk – Upper Pisang – 3330m (kamnita vasica s tibetanskim tempeljem in s pogledom na Annapurna 3)
5. in 6.Garun (stara teta s super jabolčno pito in poceni lokalno marihuano) – Manang – 3500m – dan za aklimatizacijo (mesto je opremljeno z lekarno, zdravniki, organizirajo predavanja o aklimatizaciji in višinski bolezni, kino, majhni kioski s pohodno opremo in lokalnimi cenami, nak sir)
7. Tilicho Base Camp – 4100m (najlepši del poti)
8. Tilicho Lake, 5000m – Shrikharka
9. Thorong Pedi – 4500m
10. Thorong La Pas, 5416m – Muktinath, 3800m
11. Pokara

.
Transport:
Katmandu, postaja Gombabe (Newbus station) – Besisahar; 8.00-14.00; 600NPR
Tukaj lahko najameš Jeep do Change; 4 ure, 1100NPR za 8 oseb.
Muktinath – Pokara: 160km, 4 transporti, 12 ur (Muktinath – Jomson; Jeep, 1.5 ure. 700 NPR; Jomson – Ghasa; bus, 3 ure, 800 NPR; Ghasa – Beni; bus, 3 ure, 400 NPR; Beni – Pokara, 3 ure, 250NPR)
Če si želiš svoj treking podaljšati se lahko sprehodiš od Ghase do Tatopanija po čudoviti zeleni poti.
Avtobusi so natrpani, vozniki niso najbolj previdni. Voziš se ob prepadih, čez reke in slapove.

.
MT. EVEREST NATIONAL PARK TREKING, 25.5.2014
Ta treking je nekoliko zahtevnejši v primerjavi z Annapurno. Treking lahko začneš v Jiriju ali pa se izogneš petim dnem hoda in letiš direktno iz Katmanduja v Luklo. Do višine 3800m, so vasice pogoste, višje jih ni veliko. Ker ni cest in morajo dejansko vse, kar želijo prinesti v vasice, naložiti na konje, jake ali svoja ramena, so cene nekoliko višje, tušev ponavadi ni, včasih lahko dobiš proti majhnemu doplačilu lavor vode. Wifi je na dosegu v Lukli in Namchetu. Če se na treking odpraviš v nizki sezoni, moraš pot bolje načrtovat, ker so nekatere vasice, ki so na zemljevidu, prazne in zaprte. Lep pogled na Mt. Everest je iz Kala Pattharja in Gokya. Gokyo je vasica, ki leži ob treh jezerih. Po najinem mnenju zagotovo najlepši del poti Everest trekinga. Sobico lahko dobiš tik ob jezeru. Ampak pazi, v jezerih se ni dovoljeno kopati, ker je to edini vir vode za domačine. Se pa lahko sprehajaš ob njih in si postaviš kakšen kamniti tempeljček.

.
Dovoljenja:
Potrebuješ Mt. Everest NP dovoljenje, ki stane 3000NPR, če začneš treking v Jiriju pa tudi Shivalaya NP dovoljenje, ki stane 2000NPR. Prvo dovoljenje urediš v Katmanduju v Permition turist office, drugega v Shivalayi.

.
Pot po dnevih:
1. Jiri – Shivalaya, 3 ure
2. Bandar – Kinja, 7ur
3. Jumpsung – Thaktogopa
4. Nantala (2200m), 8 ur, prvič videla Mt. Everest*
5. prelaz Karila (3200m) – Kharikola, priporočava za prespat – Paya (Chutok), 7 ur
6. Lukla, letališče, trgovine s pohodniško opremo
7. Namche bazar (3450m), dan za aklimatizacijo, majhno mesto s trgovinami in restavracijami
8. Namche bazar, aklimatizacija in počitek
9. Tengboche – Pangboche, 3900m
10. Chukhung, 4743m
11. Chukhung Ri, 5435m – Chukhung
12. Chukhung Peak, 5833m* – Chukhung
13. Kongma La prelaz, 5535m – Lobuche,4920m – Gorakshep, 5160m (najvišje ležeča vasica)
14. Kala Pattar, 5545m – Everest Base Camp, 5364m – Gorakshep, 5160m
15. Pangboche, 3900m
16. Gokyo, 4750m (vasica leži ob treh jezerih)
17. Gokyo Ri, 5550m – Gokyo
18. Gokyo Ri – Gokyo (ponovila vzpon)
19. Namche bazar
20. Lukla
21. Salleri
Transport:
Avtobusi iz Katmanduja odpeljejo ob zgodnjih jutranjih urah: 05.30, 07.30 in 9.00. Stane cca. 550NPR in traja 7-9ur.

PA.

PAMETNI NASVETI

.

KAJ VZETI S SEBOJ?
Ne potrebuješ veliko. 7kg je tehtal najin nahrbtnik. Spalke, pohodni čevlji in teniski, dvojne pohodne hlače, 3 kratke majice, dolgi rokavi in nepremočljiv goratex pa kapa in šiltkapa, tanke rokavice, bufko, sončna očala, ščitniki za kolena, bidon za vodo in pohodne palice. Eno tanko treking brisačo, 3 pare nogavic, 4 spodnje hlače, sončno kremo (dobro), nekaj tablet (klorove za vodo, lekadol pa kaj za drisko), fotoapart, denar. Pa še kakšno zobno ščetko in deodorant, če si fejst lačen pa še en snikers v žep. In to je to. Ready za mesečni treking.

.
VODA:
Vodo si lahko točiš sproti. Skoraj v vsaki vasici, ob vsakem potoku. Klorove tablete in vrela voda niso vedno stoodstotno primerna. Še posebno se je to pokazalo pri višjih vzponih (nad 4500m), zato močno priporočava čudežno flaško z ultravijolično palčko.

.
PRENOČIŠČA IN HRANA:
Na trekingu okoli Annapurne se vasice pojavljajo na vsako uro ali dve hoda. V okolici Mt. Everest NP pa redkeje. V vseh vasicah imajo zelo lepe sobice v katerih lahko prenočiš zastonj, če tam tudi ješ – večerjo in zajtrk. Vnižjih predelih imajo tudi majhne trgovine z osnovnimi stvarmi in wifi-jem. Tuši so ponavadi s hladno vodo. V višjih predelih Mt. Everest NP nimajo možnosti tuširanja, v nižjih predelih lahko dobiš vedro s toplo vodo proti doplačilu. Imajo široko ponudbo hrane. Testenine, riž, krompir, palačinke, jabolčne pite, tibetanski kruh, omlete in jabolčne pite. Za tiste, ki potrebujejo veliko, se najbolj splača naročit DAL BAT (350 – 500 npr). Dobiš riž, zelenjavo, omake in še kakšno presenečenje in lahko ješ do onemoglosti, krožnik pa ti sproti polnijo. Imajo super čaj z naravno meto, ingverjem in limono. Če piješ ogromno čaja, se splača s sabo prinesti čajne vrečke in potem v hišah prosiš za vrelo vodo. Obroki stanejo od 250-500NPR, čaj 50 – 100NPR, če plačaš kdaj tudi za sobo, se te cene vrtijo od 100-300NPR. Flaše si lahko napolniš z vodo v skoraj vseh vasicah. Na najvišjih predelih ne pričakuj interneta, doplačati je potrebno tudi polnjenje baterij (100NPR), cene hrane in vode pa so nekoliko višje (1l vode 200NPR).

.
VIŠINA, AKLIMATIZACIJA IN VIŠINSKA BOLEZEN
Pravijo, da se moraš za dobro aklimatizacijo postopno in počasi dvigovati in ko si enkrat na 3000m ali višje, si za spanje izberi posteljo vsaj 500m nižje kot si bil tisti dan. Poleg tega moraš več piti. Če te začne boleti glava, pa je pametno, da se za kakšen dan prestaviš nižje. Najpogostejši začetni znaki višinske bolezni so: glavobol, mravljinci na prstih in okoli ust, pogosto uriniranje, slabost, vrtoglavica. Na srečo z višinsko boleznijo nisva imela kakšnih težav. Prvič sva se na 5000m povzpela šele deveti dan hoje. Pred tem pa sva si na 3500m vzela dan počitka za aklimatizacijo. Telo se je navadilo in se prilagodilo tej spremembi zraka. Tu pa tam sva občutila nemoteč rahel glavobol in mravljince v prstih ter okoli ust.
Na višini 4000m ali višje, se vode ne da dobro prekuhati. Lahko jo pogreješ do vročega ampak ne zavre in tako ne ubije vseh lokalnih bakterij, ki se skrivajo v njej. Tudi klorove tablete na tej višini ne delujejo več tako dobro. Priporočava nakup flaške z ultravijolično palčko.

.
VREME
V Nepal sva prišla začetek maja za mesec in pol. To je pomenilo konec sušnega obdobja, začetek deževnega. V Katmanduju je bilo vreme soparno, tu pa tam kakšni nalivi. Na trekingu po Annapurni sva imela lepa jutra, vetrovne popoldneve. Nekajkrat sva hodila po dežju oz. v nalivu, višje je dvakrat tudi snežilo. Treking po Mt. Everest NP je bil bolj deževen. Prve dni je ulivalo kot iz škafa, tu pa tam je za kratek čas posijal sonček, potem pa spet dež. Višje se je vreme nekoliko umirilo. Imela sva ponavadi čudovita jutra (med 6h in 9h zjutraj), kasneje je bilo zelo megleno. Vreme je bilo izredno nestabilno in nepredvidljivo. Ljudje, ki so bili tam teden pred nama, niso videli Everesta, midva sva ga videla iz vseh razglednih točk. Ampak sva imela čas in če ni bilo tisto jutro, ko sva prilezla na vrh lepo, sva pač še enkrat poskusila naslednji dan. Pozitivna plat nizkih sezon je, da se po gorovjih sprehajaš sam, prenočišča so prazna, cene so nižje.

.
KAKO CENEJE PO NEPALU?
Zagotovo je dobra ideja, če potuješ v nizki sezoni. To pomeni v času deževne dobe, še bolje pa tik pred ali tik po deževni dobi. Potuj z lokalnim trasportom in jej v lokalnih malih restavracijah. Na treking sva odšla sama. Za vodiča in šerpe se nisva odločila, ker nočeva biti omejena s časom in načrti. S pomočjo zemljevida in domačinov enostavno najdeš pravo pot. Je pa to čista odločitev posameznika.
http://www.grahamwilliams.net/trekking-practicalities.html

.

Stroški potovanja

Stroški nepal

Leave a Reply

Your email address will not be published.